Zgodovina Kmetijske zadruge Izlake

9. junija 1899 je bil v furmanski gostilni Pri Rozinetu na Prhovcu ustanovni shod Mlekarske zadruge Zagorje Izlake. Čez nekaj mesecev, septembra 1899. leta, je bila ta kot deseta mlekarska zadruga vpisana v zadružni register pri ljubljanskem sodišču.

Svoje prve prostore je imela zadruga v rudarskih Toplicah, zatem pa se je preselila na Izlake, kjer so si v najetih prostorih pri Učakarju v hišici ob potoku Orehovica uredili delavnico in solno klet.

Iz najemniških prostorov, v katerih je zadruga gostovala do konca leta 1909, so se preselili v prostore nove mlekarne, za takratne Izlake velikanske zgradbe, ki je zadrugo stala 25 tisoč kron in je bila povsem dokončana že naslednje leto. Postavljeni so bili široki temelji za razvoj kmetijstva in zadružništva, ki so jim po prvi svetovni vojni dodali še Kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo. 

V stavbi mlekarne so imeli dovolj prostora, zato so zamisel, da na Izlakah ustanovijo posebno blagovno zadrugo, hitro uresničili. Največja težava je bila, da so temu nasprotovali trgovci, gospodarsko najmočnejši in najbolj vplivni ljudje v kraju, zato je ustanovitev Kmetijsko nabavne in prodajne zadruge, ki je imela prve prostore na podstrešju mlekarne, razdelila kraj v dva tabora. Močna zadruga je bila takrat in pozneje marsikomu trn v peti. V stoletju zadružništva se je zgodilo na stotine sprememb; ukinjale in ustanavljale so se različne zveze, včasih je bilo zadrugam dovoljeno ukvarjati se z vsem, drugič skoraj z ničemer…Slika prikazuje preurejeno trgovino v Verboletovi hiši.

Leta 1926 se je začela gradnja zadružnega doma, ko so zanj kupili zemljišče za 15.000 dinarjev, in so dom skupno gradile tri zadruge: mlekarska, nabavno – prodajna ter izlaška hranilnica in posojilnica. V zadružnem domu je bila tudi prosvetna dvorana, pa skladišča in moderna sušilnica hmelja. Dom je bil s prostovoljnim delom preurejen leta 1948.

Začetnemu navdušenju so sledila težja leta, saj so kmetje lahko mleko za več denarja unovčevali v bližnjih rudniških revirjih. Kljub temu, da so prva leta dnevno odkupili le par sto litrov mleka, pa zadruga ni potonila v izgubo. Mleko in mlečne izdelke so prodajali v bližnji industrijski okolici, v začetnem obdobju pa tudi v Maribor in Trst. Zadruga je od svojega začetka do začetka šestdesetih let presežke mleka predelovala v mlečne proizvode. Izdelovali so sir trapist in ementalec. V manjših količinah pa so proizvajali tudi druge mlečne izdelke, pred drugo svetovno vojno maslo, v petdesetih letih jogurt…   

   

 

 

Mleko niso predelovali le v zadružni mlekarni, to so počeli tudi na posameznih kmetijah. Izdelovali so surovo maslo, pri tem pa uporabljali različne lesene modelčke, navadno z narodnim okrasjem. Pridobivali so tudi smetano, ki so jo najprej umetali kar v latvicah. Skuto so pripravljali iz kislega in svežega mleka, pri tem pa so si pomagali s kisom. Redkeje so izdelovali sir, razen mladega sira ali šamle. Mleku prve ali druge molže po telitvi so dodali kumino in druge dodatke in ga pekli v lončeni posodi.

  

Prevoze mleka so opravljali vozniki, ki so z zadrugo sklenili pogodbe o prevozu. Prva leta so vse zbrano mleko vozili v Zagorje, kjer je bil sedež zadruge, kasneje pa so mleko z Izlak vozili v lastne in druge trgovske lokale. Vozniki so zbirali mleko tudi po okoliških krajih. Vse prevoze so opravljali s konjskimi vpregami. Tako je bilo do začetka petdesetih let, ko je zadruga kupila prvo motorno vozilo, Unimog. S tem vozilom so opravljali tudi razne usluge članom. Unimogu je sledil večji Fiat.

 

 

Posebni leseni vrči z vložki, ki so jih polnili z ledom, so služili za prevoz mleka in smetane v oddaljene kraje kot na primer Trst in Maribor. Strankam v bližnji okolici so nosili mleko v kanglicah; to delo so navadno opravljali otroci. V bližnji industrijski okolici pa so mleko večinoma prodajale mlekarice. Steklenice z mlekom so naložile v koš, si ga oprtale in šle od vrat do vrat.

Kmetje so se udejstvovali tudi na drugih področjih kmetijstva. Nekaj teh utrinkov nam prikazujejo naslednje slike; to je tekmovanje koscev, sadjarska razstava in živinski sejem z ocenjevanjem živine.

 

   

Leta 1992 je bila ustanovljena današnja Kmetijska zadruga Izlake za področje občine Zagorje.

Danes, po več kot sto letih zadružništva, lahko nedvomno rečemo, da je bila že daleč nazaj izbrana prava pot. Zadružništvo je preživelo slabe in dobre čase, njemu naklonjene in neprijazne ureditve. Vsakršne preizkušnje so ga okrepile in zato lahko skupaj verjamemo, da bo kos tudi tistim, ki jih pred nas postavlja današnji čas.